Naravna radioaktivnost - je sesalec nevarna stvar?

Naš najnovejši eksperiment lahko v Expiju preiskušate v prototipni izvedbi:
"Je sesalec nevarna stvar?"

S tem eksperimementom lahko na enostaven način zvemo več o radioaktivnem sevanju in ga poskušamo izmeriti z števcem tipa Geiger-Mueller.

Merilni instrument smo dobili od firme GCTechnology GmbH , za naše potrebe pripravil ga je Manfred Lemesch.

Radioaktivnost je del narave in je prisotna povsod in vedno. V mednarodnem povprečju je naravna radioaktivnost v Avstriji nizka, še posebej nizka je v našem predelu. Kljub temu jo lahko tudi pri nas z lahkoto izmerimo.

Tipični merilni inštrument je števec tipa Geiger Mueller. Z njim lahko zaznamo ionizirajoče sevanje radioaktivnega izvora. Za vsak tak žarek zaslišimo v števcu kratek zvok.

Glavni izvor naravne radioaktivnosti v srednji Evropi je plin radon, ki je v malih koncentracijah prisoten v zemeljski skorji in iz nje prijaha tudi na površje. Radon radioaktivno razpada v druge, tudi radioaktivne elemente. Le ti se gibljejo po zraku in se večinoma kmalu nalepijo na male delce, ki lebdijo v zraku.

Kaj povzroča sesalec?

V našem eksperimentu sesamo z običajnim sesalcem zrak skozi navaden filter. Pri tem zbiramo prah na filtru - saj to je namen vsakega sesanja s sesalcem. Ta prah pa vsebuje tudi delce, na katerih lepiho radioaktivni potomci radona. Če približamo filter Geiger-Muellerjevem števcu, zaslišimo veselo ropotanje - števec zaznava ionizirajoče sevanje.

Sesanje zaradi tega seveda ni nevarno. Koncentracije so nizke, pri sesanju ne ustvarjamo dodatnega sevanja, temveč le - za kratek čas - spremenimo koncentracijo v prostoru. Za nekaj minut je na filtru nakaj več radioaktivne snovi, v zraku nekaj manj. Čez nekaj časa so radonovi potoci v prahu razpadli in radioaktivni delci so zopet enako porazdeljeni po prostoru, kakor so bili pred sesanjem. Če bi bilo sesanje nevarno, je nevaran tudi šport, saj tudi pri športu vdihavamo več zraka, kot če mirujemo ...

Mimogrede: Pri radioaktivmen razpadu radona nastaja sevanje tipa alfa. Tako sevanje nima preveč dolgega dosega, v zraku seže le nekaj centimetrov, ustavimo ga lahko že z listom papirja.

Izmerjene vrednosti sevanja v Avstriji lahko najdemo tudi na spletu, npr. [tukaj]. Podatki so v nano-sievertih/uro.

Kot primerjavo lahko najdete npr. rezultate merjenja radioaktivnosti po nesreči v reaktorju na japonskem, ki so jih izmerili v raziskovalnem centru KEK v Tsukubi [tukaj]
(Za primerjave: 0,1 mikro-sievertov = 100 nano-sievertov)

Ta eksperiment je nastal v sklopu projekta Exp-Ert2020 s pomočjo evropske unije.